 |
 |
 |
|
Ne
boj, ampak (TRDO) mesarsko klanje ...
 |
Priznam, ko sem pred štirimi leti skoval
načrt za idejo Verbrauch Toura, si nisem
mislil, da bo postal pravcata avanturistična
dogodivščina, ki je obenem
najtežje pričakovana - če ne tudi najbolj
obiskana med vsemi BMW srečanji ...
Namreč, Verbrauch Tour že dolgo ni več
le primerjalna
panoramska
vožnja, pač pa tudi neke vrste vzdržljivostni
test in vsakoletno zdravilno "utekavanje" motornih
sklopov, predvsem pa nepozaben in pester
družabni dogodek. Pravzaprav smo na polemike
glede porabe razčistili že prvo leto,
zato so vsi nadaljni Touri primarno namenjeni
užitkarskim podvigom z benciskimi hlapi
zasvojenim andrenalinskim navdušencem.
(Rahlo predelan) naslov ste gotovo prepoznali
iz Prešernovega Krsta pri Savici, dodatna
beseda sodi sicer med interno šalo, vendar
pa vse skupaj prav dobro opisuje dogajanje
na številnih cestnih odsekih, saj tudi
letos milosti nismo poznali. Zahtevna
trasa, ki jo je pripravil kdo drug, kot
roadster guru Levči (aka TomKruz, na
poti s 530i), je zahtevala brezhibna
vozila in vešče voznike.
Brezkompromisno
smo se torej podali na
najvišje prelaze
in
si ob povišanem srčnem utripu privoščili
nekaj strmih in ostrih zavojev. |
| |
| 1.
dan - spremenljivo |
 Za
zbirno mesto smo izbrali isti bencinski
servis kot lansko leto. Naš
vsakoletni oskrbnik goriva nam je v Lescah
pripravil vse potrebno, da smo nemudoma
lahko pričeli točiti donirano gorivo.
V dobre pol ure smo do vrha napolnili
rezervoarje 12 avtomobilov, nato pa v
smeri Korenskega sedla s širokimi nasmeški
in velikimi pričakovanji pričeli četrti
Verbrauch Tour. Avstrijski
ovinki so nam že dobro poznani, pa tudi
skozi naselja smo navajeni voziti
previdno, zato je ta del poti služil bolj
ali manj za ogrevanje. Po par krajših
postankih - venomer smo skušali skrbeti
za neboleče hrbtenice in napolnjene želodce
- smo se bližali Cortini D'Ampezzo.
Sivi oblaki so poskrbeli za veličastnejši
pogled na okoliško hribovje, vzdušja
pa ni pokvarilo tudi nekaj krajevnih
neviht. Pravzaprav mi je v spominu ostal
pogled v vzvratno ogledalo, v katerem
je na najbolj ostrih (in spolzkih!) ovinkih
bilo moč opaziti Cimpovega coupeja
s kolesi,
obrnjenimi v nasprotno smer ovinka. Mala
malica za starega drifterja! Kot naročeno,
padavine so ponehale in z vsakim ovinkom
smo bili bližje vzponu na prelaz Pordoi.
Vzpon poleg slikovite okolice ponuja
kopico res adrenalinskih serpentin, zato
se najbolj drzni seveda nikakor nismo
mogli upreti skušnjavi. Drug za drugim
smo se prebijali skozi gruče kolesarjev
in motociklistov, s katerimi nimamo preveč
pozitivnih izkušenj. A se je izplačalo!
Preden smo osvojili vrh, smo se naužili
rezkega rohnjenja bavarskih strojev in
ječanja razgretih pnevmatik. Tudi spust
je bil zanimiv, ampak saj veste, vožnja
navkreber
venomer ponuja nekoliko več užitka, četudi
- po mnenju večine in navkljub povprečnimi
250 konjskimi močmi - z rahlo podhranjenimi
motorji. V dani situaciji bi se najbrž
le redki branili kakšnega stotaka več
žrebcev pod motornim pokrovom. |
Skozi nekoliko manj
adrenalinski prelaz Sella in nekaj barvitih
turističnih krajev s pestro hotelsko ponudbo
smo nadaljevali proti Meranu, od tam pa
se podali proti Stelviu, ki s te strani
ne ponuja preveč užitka. Oštevilčene serpentine
so ostre in ozke, asfalt pa precej gubast
ter neprijazen za športno naravnana podvozja.
Veliko več obeta druga stran, katero bomo
naslednji dan prevozili v obratni smeri
- navzgor. Ob sončnem zahodu smo v smeri
Bormia odrinili proti Livignu, najbolj
žejni so vmes dotočili nekaj goriva, malce
pred trdo temo pa smo skupaj prispeli v
hotel, kjer nas je čakala topla večerja.
Kljub mamljivim svežim rjuham smo se zbrali
v sobi 202, pregledali nekaj multimedijskega
materiala, izmenjali nekaj mnenj ter pripravili
bojni načrt za naslednji dan. |
| |
 |
| |
| 2.
dan - brezkompromisno |
 Jutranji
postroj je bil ob 9. uri. Po mnenju organizatorja
sicer prezgodaj za zaspanuhe, ampak dan
je bilo potrebno
izkoristiti. Pred nami je bilo
novih
450 kilometrov, čeprav smo kasneje pot
nekoliko spremenili. Kot naročeno, sosednja
zgradba je bila Agipova bencinska črpalka,
kjer smo seveda predhodno preverili,
da je na voljo vsaj 98-oktansko gorivo.
Ta dan je bila (uradno) formirana tudi
3-članska animatorska ekipa "dnevna soba",
ki se je samoiniciativno odločila podati
v izvidnico po alternativnih
poteh do nekaj začrtanih krajev, ki
so bili na
seznamu. Ekipno vozilo je bil dizelsko
gnani X5, ki mu drzni ovinki tako ali
tako pretirano ne pristojijo, člani
ekipe pa so tako ali tako imeli dovolj
dela s pripravo programa. Ravno s tem
namenom so bili tudi ustrezno opremljeni:
od
dveh
navigacijskih
naprav,
kamere,
vrhunskega fotoaparata ... do usnjenih
rokavic, ki so po mnenju nekaterih botrovale
zastojem na mejnih prehodih.
Težko smo čakali vzpon na Stelvio z
druge strani, saj smo se prejšnji dan
prepričali, da je cesta v odličnem stanju.
Ko smo - sicer počasi in previdno -
prevozili nekaj galerij in tunelov,
je nastopil že znani scenarij: motorni
vrtljaji tik pred elektronsko omejitvijo,
vrtenje notranjega kolesa v prazno (večina
avtomobilov ni opremljena z diferencialno
zaporo), par potnih rok na volanskem
obroču in seveda podoben občutek,
ki ga lahko doživite v kakšnem zabaviščnem
parku. |
| |
 |
| |
Pri spustu nas je spremljalo
nekaj padavin - celo sodra, a smo jo vseeno
suvereno ucvrli po hitri magistralni cesti
proti Resii in nadaljevali v smeri švicarskega
St. Moritza. Bližala se je ura kosila,
na kar so nas vztrajno opozarjali tudi
želodci, a smo žal morali še nekoliko potrpeti,
saj v Avstriji in Švici velja nesmiseln
dogovor, da kuhinje med 14. in 18. uro
ne obratujejo. Tako smo se morali po
nekoliko manj prijetnih serpentinah povzpeti
na
Flüelapass, kjer smo si v manjši gostilnici
brezrez električne napeljave (no, premorejo
sicer dizelski generator) nekateri privoščili
slastne "Wienerschnitzle" z
jabolčnim sokom.
Okrepčani nadaljujemo po cesti, poznani
iz TV serije Top Gear - ki zaradi padavin
in smeri vožnje ni ostala v posebnem spominu - proti Davosu. Med potjo smo prejeli
sporočilo animatorske ekipe, da se promet med prelazom Maloya in (jezerom) Lago
di Como odvija silno počasi, zato
smo
pot
nekoliko skrajšali in se čez nekaj manjših
prelazov
podali proti Livignu.
Ta dan nam je ostalo več časa za družabne dogodke, animatoska ekipa je pripravila
kratek program, izžrebali smo nekaj nagrad, nazdravili prihajajočim Verbrauch
Tour-om in si ogledali posnetke, ki smo jih vsakodnevno zbirali na prenosnikih.
Avtomobili so medtem seveda počivali na parkirišču - oziroma za najbolj petične
- v garaži. ;) |
| |
| 3.
dan - sproščeno |
Tudi tretji dan smo vajo ponovili. Zajtrk,
polnjenje rezervoarjev in slikanje. No,
potrebno je bilo izprazniti še hotel
in ponovno
naložiti
nekaj prtljage v vozila. Kot vse dni,
je bila v veliko pomoč "dnevna soba",
saj smo jo napolnili prav do vrha. Weight
is the enemy!
Livigno smo zapustili po drugi strani,
skozi (plačljiv in enosmeren) tunel
in se umirjeno napotili proti Meranu.
Razlika
v nadmorski višini in dokaj gost promet
na magistralnih cestah sta botrovala
za nekoliko nižjo porabo (tudi
do liter
na prevoženih
100 kilometrov), kljub temu pa smo suvereno
odpeljali še nekaj zavojev na začrtanih
prelazih. Tokrat smo bili še posebej
previdni, denimo prelaz Monte Giovo
je zahteval dobršno
mero
koncentracije,
saj je poleg utesnjene ceste bilo potrebno
paziti še na nasproti vozeče voznike,
ki tega niso počeli preveč vestno. |
| |
 |
| |
Tudi ta dan smo izviseli
in ostali brez kosila, zato smo bili primorani
jesti v Sloveniji. Urno smo jo mahnili
nazaj proti Korenskemu sedlu in se ustavili
v Kranjski Gori, kjer smo napolnili želodce,
prenesli foto material in se podali v Lesce
na finalni "obračun". Tura se
je zaključila z zdravico v nadvse prijetni
družbi, znova pa smo kljub drugačnemu namenu
dokazali, da je poraba goriva pravzaprav
odvečna skrb.
Ob koncu še zahvala vsem - poleg udeležencem,
še tistim, ki ste projekt denarno
ali kako drugače podprli, posebna hvala
Petru za pripravo trase (Levči, šele sedaj
sem
se
podzavestno spomnil, da
si psevdonim TomKruz dobil zaradi navdušenosti
nad head-up
displayem), svojevrstno pohvalo pa si zasluži
tudi animatorska
ekipa, ki
je
vseskozi skrbela za prijetnejše vzdušje.
Tudi med vožnjo, saj so nekateri člani
bili izjemno mobilni.
Če si drznem malce podrezati v prihodnost ... se vsekakor vidimo na naslednjem
Verbrauch Touru, destinacija pa ... takole okvirno - Evropa. Opcijsko za cel
teden!
zapisal: Tomaž
- gerchy 
fotografije: gerchy + ekipa VT2009 |
| |
| Trasa,
ki smo jo prevozili letos, je izgledala
takole: |
1. dan:
Lesce - Krajnska Gora - Wurzenpass (1071 m, SLO/A) - Hermagor - Gailbergsattel
(982 m, A) - Lienz (A)
- Cortina D'Ampezzo - Passo di Falzarego (2105 m) - Arabba - Passo di Pordoi
(2239 m) - Passo di Sella (2214 m) - Val Gardena - Bolzano - Merano - Passo
di Stelvio
(2758 m) - Bormio
- Passo di Foscagno (2291 m) - Livigno (cca 480 km).
2. dan:
Livigno - Passo di Foscagno (2291 m) - Bormio - Passo di Stelvio (2758 m) -
Reschenpass (1504 m, I/A) - Nauders (A) - Davos (CH) - Jullierpass (2284
m, CH) - St. Moritz (CH) - Bernina pass
(2328 m, CH) - Passo di Forcola (2315 m, I) - Livigno (I) (cca 320
km).
3. dan:
Livigno (I) - tunel Munt La Schera (CH)
- Offenpass (2149 m, CH) - Merano - Passo
di Monte Giovo (2099 m) - Brunico - Lienz
(A) - Gailbergsattel (982 m, A) - Hermagor
- Wurzenpass (1071 m, A/SLO) - Kranjska
Gora - Lesce. (cca
470 km).
|
| |
|
št.
|
nick
(ime)
|
avtomobil
|
BC
|
por.
|
km
|
obutev/
št. potnikov
|
| Bencinski
motorji, gorivo: OMV super 100 oktanski
bencin |
1.
|
gozdi
(Jernej)
|
|
8,4
|
9,07
|
1.323
|
225/40+255/35
R18/2
|
2.
|
gerchy
(Tomaž)
|
|
11,0
|
1.295
|
235/40+265/35
R18/1-2
|
3.
|
VIGI
(Dalibor)
|
|
ni
|
1.302
|
235/40+265/35
R18/2
|
4.
|
Levči
(Peter)
|
|
12,4
|
1.280
|
245/40
R18/2
|
5.
|
(Bojan)
|
|
13,9
|
1.286
|
235/35+265/30
R19/1-2
|
6.
|
luni
(Klemen)
|
|
12,2
|
1.283
|
225/40+255/35
R19/2
|
7.
|
Cale
(Jure)
|
|
ni
|
1.318
|
235/40+265/35
R18/2
|
8.
|
Cimpo
(Peter)
|
|
ni
|
1.307
|
225/40+255/35
R18/2
|
9. |
Andrius (Andrej) |
|
10,3 |
1.329 |
235/45
R17/1-2 |
/
|
Urko
(Uroš)
|
|
ni
|
610
|
opomba:
motocikel
|
Dizelski
motorji, gorivo: OMV Sprint Diesel
|
10.
|
dosy
(Matej) |
E60
530d |
7,2
|
8,16
|
1.296
|
245/35+275/30
R19/2
|
11.
|
A.
Powers (Stanko)
|
|
9,3
|
1.280
|
275/40+315/35
R20/2-3
|
12.
|
Black_Magic
(Edvin)
|
|
7,2
|
1.272
|
225/45+245/40
R17/2
|
|
|
|
 |
 |
Gerchy E-39 ©
2004.
|
|
|
 |
|
|
|
| |
|
|
Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje,
besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ... |
|
|
|
|
