[ domov | kontakt | avtor | sitemap | bmwslo | oglaševanje | iskanje | obvestila ]
Predstavitev serije 5 - E39 + tehnični podatkiUporabni nasvetiFotogalerija, ohranjevalniki ...Povezave
  Oglejte si:
 
tabelo porabe
 
izjave voznikov
 
fotogalerijo
Začelo se je med košnjo ...

Številna pričanja in natolcevanja o porabi ter predvsem ponavljajoče se primerjave med bencinsko in dizelsko gnanimi motorji so bila povod, da je nastal Verbrauch tour. In tako sem nekega vročega junijskega popoldneva med potiskanjem kosilnice v naglici skoval bežen načrt, kako naj bi približno potekal Verbrauch tour. Da je bil skovan v naglici, priča tudi neizvirnost imena.

Kot strela z jasnega pade ideja o donaciji goriva. Večina privržencev takšnih ali drugačnih hlapov tako ali tako polni gorivo na zelenih črpalkah, sploh, odkar na spletu že lep čas krožijo neuradne ugotovitve, da je njihovo gorivo eno boljših pri nas. Potem pride Super 100. Idealno, 98 oktanov zamenjamo za 100. Za isto ceno. S tem dejstvom in seveda tudi omenjenimi ostalimi klubskimi in bmwslojevskimi podvigi (vključno s spletnimi projekti) se, pisno kakopak, odpravim k bencinskimu ponudniku. Povem tudi, da v kolikor interesa ne bo, prošenj ne nameravam pošiljati ostalim. Moj bavarec je navajen na 100 oktanov in tako naj tudi ostane.

Po nekaj tedenskih dogovarjanjih (bil je čas dopustovanja), smo brez vsakršnih težav našli skupno točko. Bencinski družbi se je ideja zdela zanimiva in prijazno so nam donirali gorivo za naš test. Vsakemu udeležencu je uradno pripadalo 20 litrov 100 oktanskega goriva oz. plinskega olja, vendar smo si gorivo porazdelili tako, da ročke nismo odlagali in se tako izognili razliki porabljenega goriva .
 
Polnjenje goriva

Tako smo se v soboto, 26. avgusta, dobili pred bencinskim servisom Selo v Velenju. Rezervoarje smo skušali napolnilti do vrha, da bo meritev karseda natančna. Ampak res čisto do vrha, kar je zagotovo precej zahtevno opravilo. Ne verjamete? Potrebna je dobršna mera potrpežljivosti ter nekaj nevsakdanjih pripomočkov: kovinska palica za odmik poklopca rezervoarja ter žepna svetilka za kukanje v dotočno cev. Marko je zadevo dodobra preučil in vedno manj bencina je teklo po zloščenih avtomobilih. Marsikdo je bil presenečen, koliko goriva smo dejansko spravili v rezervoar (predvsem jih je fasciniral znesek). Med tankanjem nas je obiskal tudi vodja omenjenega bencinskega servisa, ki je prav tako pokazal zanimanje za rezultate, obenem pa postregel še z nekaj tehničnimi zanimivostmi v zvezi s porabo goriva.
 
Vožnja

Avtomobili so pripravljeni, šef servisa naju z Markotom povabi na kavico, katero na dušek spijeva, saj je predvidena ura odhoda že zdavnaj minila. Zamahnem z roko, vozniki obrnejo avtomobilske ključe, najmanj po šest valjev v vsakem bavarcu zadovoljno zarohni v ogretem motornem prostoru. Razen mojega. Sicer sem pred prihodom napravil en panoramski »giro« ravno z namenom, da zadevo ogrejem vsaj na 75 stopinj, se je motor med tem časom ohladil ravno toliko, da je kazalec temperature že kazal viden odklon. Upam, da to ne bo preveč vplivalo na končni rezultat. Gremo! Resetiram potovalni računalnik in jo ucvrem proti Mislinji. Sprva rahlo, po omejitvah, potem vedno odločneje, dokler ne opazim, da se je kolona pričela oddaljevati. Do Dravograda sem tako zaradi boljšega občutka preverjal stanje z zadnjim v koloni, nato pa nadaljeval proti Radljam. Vzpon proti prelazu je dolg in vijugast in poraba se je neusmiljeno dvigovala. Tretja prestava, četrta prestava, ovinek, tretja prestava, četrta prestava, še bolj oster ovinek, druga prestava ... hiter pogled v vzvratno ogledalo; »čreda« suvereno sledi, v oči bode nekaj parov ksenonskih žarometov. Končno, vrh! Mejni prehod je zavit v rahlo meglo. Pomolim potni list, carinski uslužbenec pomaha. Pri štirinajstem ali petnajstem avtomobilu mu radovednost očitno ni dala miru, verjetno je temu botroval tudi Matjažev 530i s švicarskimi registrskimi označbami, zato si jo je potešil z vprašanjem, kam je kolona namenjena.
Prvi postanek, takoj pa prehodom. Sledi slikanje, občudovanje pokrajine, primerjanje porabe kratek oddih, ... Nekdo se pohvali s porabo pod 8 litri, seveda mu ne verjamemo. Nadaljujemo proti Seiersbergu. Omejitev 100 km na uro, vozimo razgibano, predpisov se ne držimo ravno dosledno, tu in tam prehitevamo, velikokrat tudi stojimo na krožnih križiščih, ki so za porabo še vedno bistveno bolj prijazna, kot semaforizirana križišča. Po nekaj izredno dolgih in strmih vzponih se je dalo celo nekaj privarčevati, ampak večina na to ni pomislila. Kolona je drvela za črno petico, ustaviti in počakati zamudnike je bilo potrebno le enkrat, pa še to za kratek čas, tako da se nisem utegnil niti povsem zaustaviti. V Seiersbergu je nekaj križišč kolono pretrgalo, tako da smo na cilj prispeli ločeno - z malce čakanja, telefoniranja in obračanja. Odtod tudi različne kilometrske razdalje. V enournem počitku si malce ogledamo cenovno nič kaj ugodno ponudbo avstrijskih trgovin, malce poslikamo vozni park ter ob obdprtih motornih pokrovih izmenjamo par besed, največ o Boštjanovi plinski instalaciji.
 
Pot nazaj


Pot nazaj je potekala po skoraj isti poti. Le proti koncu smo zavili proti Golici, kjer smo se povzpeli 1200 metrov visoko po široki in vijugasti cesti. To je bil tudi razlog za povišano porabo v primerjavi s prejšnjim načinom vožnje. Spust je bil adrenalinski, široki in ostri so zahtevali urni roki na volanskem obroču, prestavni ročici, ter nogo več ali manj na pedalu zavore, ki je iz ovinka v ovinek postajal mehkejši. Prehitevanje počasnih turistov, vonj po zažganih zavorah, kljub izdatnemu zaviranju z motorjem ter muhasto vreme, ki se je spreminjalo za vsakim ovinkom, pa so še dodatno začinili zadnji del poti. Pot do Velenja je nato potekala bolj sproščeno. Cesta je že bila poznana, zato smo si nekateri dali duška in ohranili porabo z vzpona proti Golici, ostali pa so izkoristili višjo nadmorsko višino Koroške za še zadnje prihranke goriva. V Velenju je sledilo ponovno polnjenje rezervoarjev do vrha, za tem pa še vnos v računalnik ter seveda natančen izračun podatkov (glej tabela in izjave)

 
Konec

Poraba nas je po eni strani presenetila; tura je bila pestra: 255 prevoženih kilometrov, povprečna hitrost 61 km na uro, 10 postankov, vzpon na prelaz in na Golico (nekje 1200 m), nekaj primestne vožnje, ducat krožišč ter pol ducata semaforiziranih križišč (v eno smer), prehitevanja, zaviranja, pospeševanja … Poraba med 8 in 9 litri je za povprečno 200 kilogramov več kot poldrugo tono težka vozila s povprečno 200 konjskimi močmi sila ugodna. Vozniki načeloma niso imeli nikakršne motivacije glede dosežene porabe, vendar sta voznika z najmanjšimi porabami prejela par športnih copat BMW Williams F1. Nagrade je prostovoljno prispeval Damjan (DAMC). Hvala! Več podatkov o porabi in vozilih si oglejte v tabeli.

zapisal: gerchy
št.
nick (ime)
avtomobil
por. BC
poraba
št. km
litri
1.
8.0
8.48
257.0
21.80
2.
11.1
11.28
242.0
27.29
3.
8.4
8.66
253.3
21.95
4.
5.8
6.58
249.0
16.39
5.
n/a
7.63
257.0
19.60
6.
6.1
6.52
257.0
16.76
7.
9.9
10.19
258.0
26.30
8.
8.9
8.92
259.0
23.10
9.
10.0
10.36
257.0
26.63
10.
8.7
8.93
257.9
23.04
11.
8.3
9.14
262.0
23.94
12.
9.3
9.34
261.2
24.40
13.
7.76
257.0
19.95
14.
n/a
-10.24-
256.0
-26.68-
15.
n/a
8.89
240.6
21.39
Opomba: razlike v št. prevoženih km so zaradi tolerance merilnikov ali zaradi dodatno prevoženih poti (obračanje, slikanje ...) Vrednosti s pomišljaji pomenijo porabo plina.
Na tipih vozil so povezave na tehnične podatke, na imenih pa na izjave voznikov.
Svetlo modro obarvane horizontalne celice predstavljajo vozila z dizelskim motorjem.
Gerchy E-39 © 2004.
 
Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje, besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ...

Produkcija:
Gostovanje: Simetric