|
|
|
|
Začelo
se je med košnjo ... |
Številna pričanja in natolcevanja o porabi
ter predvsem ponavljajoče se primerjave
med bencinsko in dizelsko gnanimi motorji
so bila povod, da je nastal Verbrauch tour.
In tako sem nekega vročega junijskega popoldneva
med potiskanjem kosilnice v naglici skoval
bežen načrt, kako naj bi približno potekal
Verbrauch tour. Da je bil skovan v naglici,
priča tudi neizvirnost imena.
Kot strela z jasnega pade ideja o donaciji
goriva. Večina privržencev takšnih ali drugačnih
hlapov tako ali tako polni gorivo na zelenih
črpalkah, sploh, odkar na spletu že lep
čas krožijo neuradne ugotovitve, da je njihovo
gorivo eno boljših pri nas. Potem pride
Super 100. Idealno, 98 oktanov zamenjamo
za 100. Za isto ceno. S tem dejstvom in
seveda tudi omenjenimi ostalimi klubskimi
in bmwslojevskimi podvigi (vključno s spletnimi
projekti) se, pisno kakopak, odpravim k
bencinskimu ponudniku. Povem tudi, da v
kolikor interesa ne bo, prošenj ne nameravam
pošiljati ostalim. Moj bavarec je navajen
na 100 oktanov in tako naj tudi ostane.
Po nekaj tedenskih dogovarjanjih (bil je
čas dopustovanja), smo brez vsakršnih težav
našli skupno točko. Bencinski družbi se
je ideja zdela zanimiva in prijazno so nam
donirali gorivo za naš test. Vsakemu udeležencu
je uradno pripadalo 20 litrov 100 oktanskega
goriva oz. plinskega olja, vendar smo si
gorivo porazdelili tako, da ročke nismo
odlagali in se tako izognili razliki porabljenega
goriva . |
|
Polnjenje
goriva |
Tako
smo se v soboto, 26. avgusta, dobili pred
bencinskim servisom Selo v Velenju. Rezervoarje
smo skušali napolnilti do vrha, da bo meritev
karseda natančna. Ampak res čisto do vrha,
kar je zagotovo precej zahtevno opravilo.
Ne verjamete? Potrebna je dobršna mera potrpežljivosti
ter nekaj nevsakdanjih pripomočkov: kovinska
palica za odmik poklopca rezervoarja ter
žepna svetilka za kukanje v
dotočno cev. Marko je zadevo dodobra preučil
in vedno manj bencina je teklo po zloščenih
avtomobilih. Marsikdo je bil presenečen,
koliko goriva smo dejansko spravili v rezervoar
(predvsem jih je fasciniral znesek). Med
tankanjem nas je obiskal tudi vodja omenjenega
bencinskega servisa, ki je prav tako pokazal
zanimanje za rezultate, obenem pa postregel
še z nekaj tehničnimi zanimivostmi v zvezi
s porabo goriva. |
|
Vožnja |
Avtomobili so pripravljeni, šef servisa
naju z Markotom povabi na kavico, katero
na dušek spijeva, saj je predvidena ura
odhoda že zdavnaj minila. Zamahnem z roko,
vozniki obrnejo avtomobilske ključe, najmanj
po šest valjev v vsakem bavarcu zadovoljno
zarohni v ogretem motornem prostoru. Razen
mojega. Sicer sem pred prihodom napravil
en panoramski »giro« ravno z namenom, da
zadevo ogrejem vsaj na 75 stopinj, se je
motor med tem časom ohladil ravno toliko,
da je kazalec temperature že kazal viden
odklon. Upam, da to ne bo preveč vplivalo
na končni rezultat. Gremo! Resetiram potovalni
računalnik in jo ucvrem proti Mislinji.
Sprva rahlo, po omejitvah, potem vedno
odločneje, dokler ne opazim, da se je kolona
pričela oddaljevati. Do Dravograda sem
tako zaradi boljšega občutka preverjal
stanje z zadnjim v koloni, nato pa nadaljeval
proti Radljam. Vzpon proti prelazu je dolg
in vijugast in poraba se je neusmiljeno
dvigovala. Tretja prestava, četrta prestava,
ovinek, tretja prestava, četrta prestava,
še bolj oster ovinek, druga prestava ...
hiter pogled v vzvratno ogledalo; »čreda«
suvereno sledi, v oči bode nekaj parov
ksenonskih žarometov. Končno, vrh! Mejni
prehod je zavit v rahlo meglo. Pomolim
potni list, carinski uslužbenec pomaha.
Pri štirinajstem ali petnajstem avtomobilu
mu radovednost očitno ni dala miru, verjetno
je temu botroval tudi Matjažev 530i s švicarskimi
registrskimi označbami, zato si jo je potešil
z vprašanjem, kam je kolona namenjena. |
|
Prvi postanek, takoj
pa prehodom. Sledi slikanje, občudovanje
pokrajine, primerjanje porabe kratek oddih,
... Nekdo se pohvali s porabo pod 8 litri,
seveda mu ne verjamemo. Nadaljujemo proti
Seiersbergu. Omejitev 100 km na uro, vozimo
razgibano, predpisov se ne držimo ravno
dosledno, tu in tam prehitevamo, velikokrat
tudi stojimo na krožnih križiščih, ki so
za porabo še vedno bistveno bolj prijazna,
kot semaforizirana križišča. Po nekaj izredno
dolgih in strmih vzponih se je dalo celo
nekaj privarčevati, ampak večina na to ni
pomislila. Kolona je drvela za črno petico,
ustaviti in počakati zamudnike je bilo potrebno
le enkrat, pa še to za kratek čas, tako
da se nisem utegnil niti povsem zaustaviti.
V Seiersbergu je nekaj križišč kolono pretrgalo,
tako da smo na cilj prispeli ločeno - z
malce čakanja, telefoniranja in obračanja.
Odtod tudi različne kilometrske razdalje.
V enournem počitku si malce ogledamo cenovno
nič kaj ugodno ponudbo avstrijskih trgovin,
malce poslikamo vozni park ter ob obdprtih
motornih pokrovih izmenjamo par besed, največ
o Boštjanovi plinski instalaciji. |
|
Pot
nazaj |
Pot
nazaj je potekala po skoraj isti poti.
Le proti koncu smo zavili proti Golici,
kjer smo se povzpeli 1200 metrov visoko
po široki in vijugasti cesti. To je bil
tudi razlog za povišano porabo v primerjavi
s prejšnjim načinom vožnje. Spust je
bil adrenalinski, široki in ostri so
zahtevali
urni roki na volanskem obroču, prestavni
ročici, ter nogo več ali manj na pedalu
zavore, ki je iz ovinka v ovinek postajal
mehkejši. Prehitevanje počasnih turistov,
vonj po zažganih zavorah, kljub izdatnemu
zaviranju z motorjem ter muhasto vreme,
ki se je
spreminjalo za vsakim ovinkom, pa so
še dodatno začinili zadnji del poti.
Pot do Velenja je nato potekala bolj
sproščeno.
Cesta
je že bila poznana, zato smo si nekateri
dali duška in ohranili porabo z vzpona
proti Golici, ostali pa so izkoristili
višjo nadmorsko višino Koroške za še
zadnje
prihranke goriva. V Velenju je sledilo
ponovno polnjenje rezervoarjev do vrha,
za tem pa še vnos v računalnik ter seveda
natančen izračun podatkov (glej tabela
in izjave)
|
|
Konec |
Poraba
nas je po eni strani presenetila; tura
je bila pestra: 255 prevoženih kilometrov,
povprečna hitrost 61 km na uro, 10 postankov,
vzpon na prelaz in na Golico (nekje 1200
m), nekaj primestne vožnje, ducat krožišč
ter pol ducata semaforiziranih križišč
(v
eno smer), prehitevanja, zaviranja, pospeševanja
… Poraba med 8 in 9 litri je za povprečno
200 kilogramov več kot poldrugo tono težka
vozila s povprečno 200 konjskimi močmi
sila
ugodna. Vozniki načeloma niso imeli nikakršne
motivacije glede dosežene porabe, vendar
sta voznika z najmanjšimi porabami prejela
par športnih copat BMW Williams F1. Nagrade
je prostovoljno prispeval Damjan (DAMC).
Hvala! Več podatkov o porabi in vozilih
si oglejte v tabeli.
zapisal: gerchy
|
|
št. |
nick
(ime) |
avtomobil |
por.
BC |
poraba |
št.
km |
litri |
1. |
|
|
8.0 |
257.0 |
21.80 |
2. |
|
|
11.1 |
242.0 |
27.29 |
3. |
|
|
8.4 |
253.3 |
21.95 |
4. |
|
|
5.8 |
249.0 |
16.39 |
5. |
|
|
n/a |
257.0 |
19.60 |
6. |
|
|
6.1 |
6.52 |
257.0 |
16.76 |
7. |
|
|
9.9 |
258.0 |
26.30 |
8. |
|
|
8.9 |
259.0 |
23.10 |
9. |
|
|
10.0 |
257.0 |
26.63 |
10. |
|
|
8.7 |
257.9 |
23.04 |
11. |
|
|
8.3 |
262.0 |
23.94 |
12. |
|
|
9.3 |
261.2 |
24.40 |
13. |
|
|
|
7.76 |
257.0 |
19.95 |
14. |
|
|
n/a |
256.0 |
-26.68- |
15. |
|
|
n/a |
240.6 |
21.39 |
Opomba:
razlike v št. prevoženih km so zaradi
tolerance merilnikov ali zaradi
dodatno
prevoženih poti (obračanje, slikanje
...) Vrednosti s pomišljaji pomenijo
porabo plina.
Na tipih vozil so povezave na tehnične
podatke, na imenih pa na izjave voznikov.
Svetlo modro obarvane horizontalne
celice predstavljajo vozila z dizelskim
motorjem. |
|
|
|
|
|
Gerchy E-39 ©
2004.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje,
besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ... |
|
|
|
|