Priprave so se zame začele v petek, ko sem ob devetih zvečer iskal avtopralnico v Ljubljani. Iskanje sem nadaljeval zjutraj, vendar sem zaradi dežja avto opral v Velenju nasproti bencinskega servisa in tako vzbudil precej radovednosti s strani ostalih udeležencev, ki so se spraševali, čigav BMW prihaja izpod krtač. Tour se mi je zdel vzorno organiziran, zjutraj smo štartali sicer malo pozno, ampak v takšni dobri družbi čas hitro mine. Sama pot je bila odlično izbrana, zelo razgiban teren, lepa okolica, dinamična vožnja, ki je seveda pisana na kožo našim bavarcem. Moje vozilo je predelano na plin, poraba je tako nekje 20 odstotkov višja. Stroškovno gledano, se vozim po ceni dizelskih strojev. V Ljubljani sem natankal poln rezervoar plina, se v Velenje (in nazaj) pripeljal z bencinom, potem pa ponovno napolnil plinski rezervoar. Sicer si vodim porabo plina, rezultate si lahko ogledate na tej povezavi.

Že ko sva štartala iz Litije, je bilo jasno, da Dane ni "varčevalno" razpoložen. Zjutraj je namreč deževalo in rumen trikotnik je na vse pretege utripal. Prihod na OMV v Velenju je bil obetajoč: polno BMWjev in fotoaparat je že čakal na ljubiteljsko očiščene konjičke! Moram priznati, da nisva vedela kakšna bo pot, vendar je bilo kmalu jasno, da bo tokrat prijetneje na sopotnikovem sedežu. Tako dobim veliko priložnosti za ogled okolice in kolone vozil, še bolj pa presenečenih ljudi, ki smo jih srečali na poti. OK, dva, trije BMWji na kupu ... ampak štirinajst velikih limuzin - tega ravno ne vidiš vsak dan! Poraba bi gotovo zlahka bila nižja od izmerjene, a smo se že na štartu pogovarjali, da bo tempo vožnje vsakodneven. In je tudi bil, le nazaj je šlo čedalje hitreje. Če sva hotela držati stik z Gerchyjem, je bilo potrebno stopalko pohoditi odločneje. Na poti proti mejnemu prehodu sem imel občutek, da sva peljala s povprečno hitrostjo okoli 120 km/h! Vsekakor sem bil na koncu fasciniran nad porabo.