[ domov | kontakt | avtor | sitemap | bmwslo | oglaševanje | iskanje | obvestila ]
Predstavitev serije 5 - E39 + tehnični podatkiUporabni nasvetiFotogalerija, ohranjevalniki ...Povezave
[ Fotogalerija | Tabela porabe | Načrt poti | Video predstavitev | Verbrauch After tour ]
Ne boj, ampak (TRDO) mesarsko klanje ...

Priznam, ko sem pred štirimi leti skoval načrt za idejo Verbrauch Toura, si nisem mislil, da bo postal pravcata avanturistična dogodivščina, ki je obenem najtežje pričakovana - če ne tudi najbolj obiskana med vsemi BMW srečanji ... Namreč, Verbrauch Tour že dolgo ni več le primerjalna panoramska vožnja, pač pa tudi neke vrste vzdržljivostni test in vsakoletno zdravilno "utekavanje" motornih sklopov, predvsem pa nepozaben in pester družabni dogodek. Pravzaprav smo na polemike glede porabe razčistili že prvo leto, zato so vsi nadaljni Touri primarno namenjeni užitkarskim podvigom z benciskimi hlapi zasvojenim andrenalinskim navdušencem.

(Rahlo predelan) naslov ste gotovo prepoznali iz Prešernovega Krsta pri Savici, dodatna beseda sodi sicer med interno šalo, vendar pa vse skupaj prav dobro opisuje dogajanje na številnih cestnih odsekih, saj tudi letos milosti nismo poznali. Zahtevna trasa, ki jo je pripravil kdo drug, kot roadster guru Levči (aka TomKruz, na poti s 530i), je zahtevala brezhibna vozila in vešče voznike. Brezkompromisno smo se torej podali na najvišje prelaze in si ob povišanem srčnem utripu privoščili nekaj strmih in ostrih zavojev.
 
1. dan - spremenljivo

Za zbirno mesto smo izbrali isti bencinski servis kot lansko leto. Naš vsakoletni oskrbnik goriva nam je v Lescah pripravil vse potrebno, da smo nemudoma lahko pričeli točiti donirano gorivo. V dobre pol ure smo do vrha napolnili rezervoarje 12 avtomobilov, nato pa v smeri Korenskega sedla s širokimi nasmeški in velikimi pričakovanji pričeli četrti Verbrauch Tour. Avstrijski ovinki so nam že dobro poznani, pa tudi skozi naselja smo navajeni voziti previdno, zato je ta del poti služil bolj ali manj za ogrevanje. Po par krajših postankih - venomer smo skušali skrbeti za neboleče hrbtenice in napolnjene želodce - smo se bližali Cortini D'Ampezzo. Sivi oblaki so poskrbeli za veličastnejši pogled na okoliško hribovje, vzdušja pa ni pokvarilo tudi nekaj krajevnih neviht. Pravzaprav mi je v spominu ostal pogled v vzvratno ogledalo, v katerem je na najbolj ostrih (in spolzkih!) ovinkih bilo moč opaziti Cimpovega coupeja s kolesi, obrnjenimi v nasprotno smer ovinka. Mala malica za starega drifterja! Kot naročeno, padavine so ponehale in z vsakim ovinkom smo bili bližje vzponu na prelaz Pordoi. Vzpon poleg slikovite okolice ponuja kopico res adrenalinskih serpentin, zato se najbolj drzni seveda nikakor nismo mogli upreti skušnjavi. Drug za drugim smo se prebijali skozi gruče kolesarjev in motociklistov, s katerimi nimamo preveč pozitivnih izkušenj. A se je izplačalo! Preden smo osvojili vrh, smo se naužili rezkega rohnjenja bavarskih strojev in ječanja razgretih pnevmatik. Tudi spust je bil zanimiv, ampak saj veste, vožnja navkreber venomer ponuja nekoliko več užitka, četudi - po mnenju večine in navkljub povprečnimi 250 konjskimi močmi - z rahlo podhranjenimi motorji. V dani situaciji bi se najbrž le redki branili kakšnega stotaka več žrebcev pod motornim pokrovom.

Skozi nekoliko manj adrenalinski prelaz Sella in nekaj barvitih turističnih krajev s pestro hotelsko ponudbo smo nadaljevali proti Meranu, od tam pa se podali proti Stelviu, ki s te strani ne ponuja preveč užitka. Oštevilčene serpentine so ostre in ozke, asfalt pa precej gubast ter neprijazen za športno naravnana podvozja. Veliko več obeta druga stran, katero bomo naslednji dan prevozili v obratni smeri - navzgor. Ob sončnem zahodu smo v smeri Bormia odrinili proti Livignu, najbolj žejni so vmes dotočili nekaj goriva, malce pred trdo temo pa smo skupaj prispeli v hotel, kjer nas je čakala topla večerja. Kljub mamljivim svežim rjuham smo se zbrali v sobi 202, pregledali nekaj multimedijskega materiala, izmenjali nekaj mnenj ter pripravili bojni načrt za naslednji dan.
 
 
2. dan - brezkompromisno

Jutranji postroj je bil ob 9. uri. Po mnenju organizatorja sicer prezgodaj za zaspanuhe, ampak dan je bilo potrebno izkoristiti. Pred nami je bilo novih 450 kilometrov, čeprav smo kasneje pot nekoliko spremenili. Kot naročeno, sosednja zgradba je bila Agipova bencinska črpalka, kjer smo seveda predhodno preverili, da je na voljo vsaj 98-oktansko gorivo. Ta dan je bila (uradno) formirana tudi 3-članska animatorska ekipa "dnevna soba", ki se je samoiniciativno odločila podati v izvidnico po alternativnih poteh do nekaj začrtanih krajev, ki so bili na seznamu. Ekipno vozilo je bil dizelsko gnani X5, ki mu drzni ovinki tako ali tako pretirano ne pristojijo, člani ekipe pa so tako ali tako imeli dovolj dela s pripravo programa. Ravno s tem namenom so bili tudi ustrezno opremljeni: od dveh navigacijskih naprav, kamere, vrhunskega fotoaparata ... do usnjenih rokavic, ki so po mnenju nekaterih botrovale zastojem na mejnih prehodih.

Težko smo čakali vzpon na Stelvio z druge strani, saj smo se prejšnji dan prepričali, da je cesta v odličnem stanju. Ko smo - sicer počasi in previdno - prevozili nekaj galerij in tunelov, je nastopil že znani scenarij: motorni vrtljaji tik pred elektronsko omejitvijo, vrtenje notranjega kolesa v prazno (večina avtomobilov ni opremljena z diferencialno zaporo), par potnih rok na volanskem obroču in seveda podoben občutek, ki ga lahko doživite v kakšnem zabaviščnem parku.
 
 
Pri spustu nas je spremljalo nekaj padavin - celo sodra, a smo jo vseeno suvereno ucvrli po hitri magistralni cesti proti Resii in nadaljevali v smeri švicarskega St. Moritza. Bližala se je ura kosila, na kar so nas vztrajno opozarjali tudi želodci, a smo žal morali še nekoliko potrpeti, saj v Avstriji in Švici velja nesmiseln dogovor, da kuhinje med 14. in 18. uro ne obratujejo. Tako smo se morali po nekoliko manj prijetnih serpentinah povzpeti na Flüelapass, kjer smo si v manjši gostilnici brezrez električne napeljave (no, premorejo sicer dizelski generator) nekateri privoščili slastne "Wienerschnitzle" z jabolčnim sokom.

Okrepčani nadaljujemo po cesti, poznani iz TV serije Top Gear - ki zaradi padavin in smeri vožnje ni ostala v posebnem spominu - proti Davosu. Med potjo smo prejeli sporočilo animatorske ekipe, da se promet med prelazom Maloya in (jezerom) Lago di Como odvija silno počasi, zato smo pot nekoliko skrajšali in se čez nekaj manjših prelazov podali proti Livignu.

Ta dan nam je ostalo več časa za družabne dogodke, animatoska ekipa je pripravila kratek program, izžrebali smo nekaj nagrad, nazdravili prihajajočim Verbrauch Tour-om in si ogledali posnetke, ki smo jih vsakodnevno zbirali na prenosnikih. Avtomobili so medtem seveda počivali na parkirišču - oziroma za najbolj petične - v garaži. ;)
 
3. dan - sproščeno

Tudi tretji dan smo vajo ponovili. Zajtrk, polnjenje rezervoarjev in slikanje. No, potrebno je bilo izprazniti še hotel in ponovno naložiti nekaj prtljage v vozila. Kot vse dni, je bila v veliko pomoč "dnevna soba", saj smo jo napolnili prav do vrha. Weight is the enemy!

Livigno smo zapustili po drugi strani, skozi (plačljiv in enosmeren) tunel in se umirjeno napotili proti Meranu. Razlika v nadmorski višini in dokaj gost promet na magistralnih cestah sta botrovala za nekoliko nižjo porabo (tudi do liter na prevoženih 100 kilometrov), kljub temu pa smo suvereno odpeljali še nekaj zavojev na začrtanih prelazih. Tokrat smo bili še posebej previdni, denimo prelaz Monte Giovo je zahteval dobršno mero koncentracije, saj je poleg utesnjene ceste bilo potrebno paziti še na nasproti vozeče voznike, ki tega niso počeli preveč vestno.
 
 
Tudi ta dan smo izviseli in ostali brez kosila, zato smo bili primorani jesti v Sloveniji. Urno smo jo mahnili nazaj proti Korenskemu sedlu in se ustavili v Kranjski Gori, kjer smo napolnili želodce, prenesli foto material in se podali v Lesce na finalni "obračun". Tura se je zaključila z zdravico v nadvse prijetni družbi, znova pa smo kljub drugačnemu namenu dokazali, da je poraba goriva pravzaprav odvečna skrb.

Ob koncu še zahvala vsem - poleg udeležencem, še tistim, ki ste projekt denarno ali kako drugače podprli, posebna hvala Petru za pripravo trase (Levči, šele sedaj sem se podzavestno spomnil, da si psevdonim TomKruz dobil zaradi navdušenosti nad head-up displayem), svojevrstno pohvalo pa si zasluži tudi animatorska ekipa, ki je vseskozi skrbela za prijetnejše vzdušje. Tudi med vožnjo, saj so nekateri člani bili izjemno mobilni.

Če si drznem malce podrezati v prihodnost ... se vsekakor vidimo na naslednjem Verbrauch Touru, destinacija pa ... takole okvirno - Evropa. Opcijsko za cel teden!

zapisal: Tomaž - gerchy
fotografije: gerchy + ekipa VT2009
 
Trasa, ki smo jo prevozili letos, je izgledala takole:


1. dan:

Lesce - Krajnska Gora - Wurzenpass (1071 m, SLO/A) - Hermagor - Gailbergsattel (982 m, A) - Lienz (A) - Cortina D'Ampezzo - Passo di Falzarego (2105 m) - Arabba - Passo di Pordoi (2239 m) - Passo di Sella (2214 m) - Val Gardena - Bolzano - Merano - Passo di Stelvio (2758 m) - Bormio - Passo di Foscagno (2291 m) - Livigno (cca 480 km).

2. dan:
Livigno - Passo di Foscagno (2291 m) - Bormio - Passo di Stelvio (2758 m) - Reschenpass (1504 m, I/A) - Nauders (A) - Davos (CH) - Jullierpass (2284 m, CH) - St. Moritz (CH) - Bernina pass (2328 m, CH) - Passo di Forcola (2315 m, I) - Livigno (I) (cca 320 km).

3. dan:
Livigno (I) - tunel Munt La Schera (CH) - Offenpass (2149 m, CH) - Merano - Passo di Monte Giovo (2099 m) - Brunico - Lienz (A) - Gailbergsattel (982 m, A) - Hermagor - Wurzenpass (1071 m, A/SLO) - Kranjska Gora - Lesce. (cca 470 km).

 
št.
nick (ime)
avtomobil
BC
por.
km
obutev/ št. potnikov
Bencinski motorji, gorivo: OMV super 100 oktanski bencin
1.
gozdi (Jernej)
8,4
9,07
1.323
225/40+255/35 R18/2
2.
gerchy (Tomaž)
11,0
10,87
1.295
235/40+265/35 R18/1-2
3.
VIGI (Dalibor)
ni
12,63
1.302
235/40+265/35 R18/2
4.
Levči (Peter)
12,4
12,50
1.280
245/40 R18/2
5.
(Bojan)
13,9
13,91
1.286
235/35+265/30 R19/1-2
6.
luni (Klemen)
12,2
12,88
1.283
225/40+255/35 R19/2
7.
Cale (Jure)
ni
11,82
1.318
235/40+265/35 R18/2
8.
Cimpo (Peter)
ni
12,58
1.307
225/40+255/35 R18/2
9.
Andrius (Andrej)
10,3
10,27
1.329
235/45 R17/1-2
/
Urko (Uroš)
ni
5,07
610
opomba: motocikel
Dizelski motorji, gorivo: OMV Sprint Diesel
10.
dosy (Matej) E60 530d
7,2
8,16
1.296
245/35+275/30 R19/2
11.
A. Powers (Stanko)
9,3
10,75
1.280
275/40+315/35 R20/2-3
12.
Black_Magic (Edvin)
7,2
8,88
1.272
225/45+245/40 R17/2
Gerchy E-39 © 2004.
 
Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje, besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ...

Produkcija:
Gostovanje: Simetric