GE39 - gerchyjeva stran lastnikov serije 5 (E-39)

Previdnost je (še vedno) mati modrosti

Predvsem velja, da je previdnost mati modrosti. Zamujena priložnost nakupa dobrega rabljenega avtomobila je vsekakor manjša tragedija kot nakup »ničvredne kante«. Tako kot pri nakupu novega avtomobila, razen če vam denar ne pada z neba, je treba najprej ugotoviti, kakšen avtomobil potrebujemo. Velikokrat se pri nakupu iz druge roke odločamo za prestižne ali športne avtomobile, ki so se po nekajletni uporabi cenovno približali našim denarnim zmožnostim. Ko določimo cilj, se moramo za njegovo dosego pravilno opremiti. Predvsem si moramo zagotoviti čim več informacij, s katerimi je mogoče vsaj deloma odkriti zgodovino avtomobila. Zelo dobrodošli so tudi strokovnjaki, ki jim zaupamo. V nadaljevanju besedila smo zbrali nekaj postopkov, s katerimi se lahko izognemo finančni katastrofi. Vselej sicer nimamo možnosti opraviti vseh preizkusov. Toda vztrajanje pri njih je povezano s ceno. Če je višja, moramo biti previdni, če je preveč ugodna, pa zelo natančni in celo sumničavi.

Listine in zunanjost

Naši zahodni sosedje, spretni trgovci, poznajo zelo zgovoren pregovor: samo papir velja. Na to pri nakupu rabljenega avtomobila nikakor ne smemo pozabiti. Prodajalec se mora najprej izkazati kot lastnik avtomobila. Tudi pri posredniški prodaji je treba preveriti lastništvo avtomobila. Preverjanje številk motorja in šasije je nuja, saj sicer lahko kupimo ukraden avtomobil. Servisna knjižica je prav tako zelo pomemen dokument. Naj bo ponudba še tako mamljiva, si gre vzeti čas in preveriti podatke. Navdušenje ob prvem snidenju z avtomobilom je pametno včasih tudi prespati in se naslednji dan trezneje pogajati o ceni ter opraviti dodatna preverjanja avtomobila. Ko se odločamo o porabi težko prigaranega denarja, ne smemo pozabiti, da je previdnost mati modrosti. Čeprav je pri posamičnih prodajalcih to skoraj nemogoče doseči, je modro pri nakupu prek posrednika, ki avtomobile bolj ali manj organizirano prodaja, zahtevati tudi pisno garancijo o neoporečnosti kupljenega vozila. Ker večina rabljenih avtomobilov zamenja lastnike po načelu videno kupljeno, je treba avtomobil kar se da dobro pregledati in preizkusiti, preden sklenemo kupčijo. Prodajalec, ki se temu izmika, je že dovolj velik razlog za to, da nakup opustimo.

Preverjanje avtomobila se praviloma začne pri karoseriji. Sodobni laki so zelo odporni, zato skoraj ne gre iskati napake na izpostavljenih delih.Te so tudi dobro vidne in zato jih prodajalec niti ne skriva. Pomembneje je pregledati stične dele karoserije in predvsem dele, ki so veliko bolj izpostavljeni koroziji. To so notranji deli blatnikov in tiste stične točke karoserije, v katere se steka voda (robovi vrat in podobno). Priporočljivo je z izvijačem nekoliko odmakniti gumo, ki tesni vrata ali šipe. »Zdravje« pločevine, ki jo obdaja guma, namreč ni zanemarljivo. Pri pregledu avtomobilove zunanjosti ne smemo spregledati znakov, ki morda dokazujejo, da je bilo vozilo popravljeno po dokaj močnem trku. Stebrički strehe, stične točke blatnikov, zapiranje in odpiranje vrat (in še marsikaj) lahko odkrijejo resnico. Lažnivega Kljukca v vlogi prodajalca, ki želi skriti obsežno popravilo s prebarvanim avtomobilom, lahko ulovimo na laži, če odmaknemo obloge vrat, preproge na dnu potniškega prostora, izolacijo na pokrovu motorja ali preprogo, ki pokriva dno prtljažnika. Karoserija mora biti brezhibna tudi tam, kjer so nanjp pritrjeni deli vzfnetenja. Najrazličnejši plastični dodatki (spojlerji) so večkrat nameščeni zato, da skrijejo poškodbe ali dele, ki jih je načela korozija. Tudi svetlobna telesa morajo dobro tesniti in v njih se ne sme nabirati vlaga. V prirmerjavi s preizkusom in pregledom drugih sestavnih sklopov je pregled zunanjosti avtomobila razmeroma enostaven.

Motor - srce avtomobila

Čeprav sodobni pogonski agregati delujejo brez napak tudi po prevoženih 100.000 ali celo 150.000 kilometrih, je njihovo »zdravstveno stanje« v marsičem odvisno od načina vožnje, rednega vzdrževanja in še od česa drugega. Tudi izpisanemu številu prevoženih kilometrov ne gre slepo verjeti. Pri ugotavljanju stopnje obrabe pogonskega agregata je priporočljivo izhajati iz servisne knjižice. Ce se redni obiski pooblaščenega serviserja ujemajo s prevoženimi kilometri in če je bil avtomobil servisiran v skladu s priporočili izdelovalca, bo motor še dolgo deloval brez napak. Ne bo odveč, če od prodajalca zahtevamo račun za nekatere sestavne dele, ki jih je treba čez čas nadomestiti z novimi (npr. katalizator), saj lahko z njim dokažemo, da so dele res zamenjali s pravimi nadomestnimi deli. Toda pri nakupu rabljenega avtomobila so te zahteve večkrat neuresničljive.

Pogonski agregat je eden tistih sklopov rabljenega avtomobila, ki ga je treba še posebej natančno preveriti. Oljni madeži, čeprav majhni,že povedo marsikaj.Tudi električna napeljava mora biti pravilno speljana. Izlitje kisline iz akumulatorja pusti na določenih delih pogonskega agregata neizbrisne sledi. Prav te lise povedo, da je bil avtomobil zaleten. Pregled zračnega filtra ni odveč. Posebej pozorno je treba pregledati sistem, v katerem kroži hladilna tekočina motorja. Najprej hladilnik, nato cevi in predvsem stične točke posameznih elementov sistema. Ker se v hladilnem sistemu pri sodobnih avtomobilih ne uporablja čista voda, temveč bolj ali manj obarvane posebne tekočine, je mogoče puščanje hitro ugotoviti. Preveriti je treba tudi objemke, ki skrbijo za tesnjenje. Veliko o zdravstvenem stanju motorja povedo tudi jermeni, ki poganjajo posamezne sklope, kot so tlačilka hladilne tekočine, alternator, kompresor klimatske naprave in servoojačevalnik volana.

Vsemu temu sledi preizkus »v živo«. Kupec mora biti sumničav že ob najmanjših nepravilnih zvokih in šumih. Nekateri prodajalci, predvsem poklicni, so namreč zelo spretni pri kratkotrajnem zakrivanju razmeroma velikih okvar. Zagon motorja mora biti brezhiben. Nekaj časa ga je treba pustiti teči v prostem teku. Priporočljivo je, da po zagonu stopimo iz vozila in še enkrat pogledamo pod pokrov motorja. »Cviljenje« jermenov, zlovešče »zvončkljanje« kovinskih delov in še druge nezaželjene zvoke je tako mnogo lažje odkriti. V prostem teku se motor nc sme »zaletavati«, torej nenehno spreminjati števila vrtljajev, njegovo delovanje mora biti enakomerno. Še preden speljemo je priporočljivo nekajkrat odločno pohoditi stopalko za plin. Če se motor zavrt v višje vrtljaje brez težav in brez preveli kega hrupa, je »srce« avtomobila uspešm prestalo tudi to stopnjo preverjanja.

Ob speljevanju moramo biti posebej po zorni na delovanje sklopke.Ta mora popuščati ob ustreznem položaju stopalke. Če je položaj previsok, ali če ob do konca stisnjeni stopalki in ob premiku prestavne ročice avtomobil nekoliko strese, je to znak, da bo treba sklopko kmalu nadomestiti z novo. Tresenje ob speljevanju napoveduje tudi konec življenjske dobe polosi ali katerega drugega sklopa prenosa moči motorja na pogonska kolesa. V vožnji moramo ob preverjanju prožnosti motorja in zmožnosti pospeševanja pozorno opazovati delovanje menjalnika. Prestave moramo izbirati brez težav. Še posebej moramo biti pozorni ob prestavljanju v drugo in tretjo prestavo. Skrtanje namreč odkriva ne preveč nežno ravnanje z avtomobilom. Težavnejše prestavljanje lahko pomeni tudi nenatančno nastavitev vzvodja. Morda je poškodovano in tako odkriva morebitne poškodbe spodnjega dela školjke.

Ko prestavite v najvišjo prestavo in dosežete hitrost med 80 in 100 km/h, sprostite stopalko za plin in počakajte, da se hitrost zmanjša na 40 km/h.Takrat spet odločno pohodite stopalko, menjalnik naj bo v najvišji prestavi, in poglejte v vzvratno ogledalo proti delu zadka, kjer je izpušna cev. Če se za vozilom pojavi večji oblak dima modre barve, je to znak, da bo moral motor kmalu na večjo »pomladitev«. Po vožnji pustite motor še nekaj časa teči v prostem teku in nato še enkrat stopite na stopalko za plin. Postopek je zelo priporočljiv za odkrivanje motorja, ki porabi preveč olja; z njim naj bi bil od 1. januarja 1997 tudi preizkušali delovanje katalizatorja. To je pomembno, kajti uničen katalizator je treba nadomestiti (uničen je po približno 80 ali 100 tisoč prevoženih kilometrih), kar pomeni, da je treba globoko seči v žep.

Osnova varnosti

Pnevmatike, platišča, zavore, vzmeti, blažilci, vodila koles in volan so sklopi, s katerimi vodimo vozilo. Njihovo brezhibno delovanje je osnova za zagotavljanje varnosti. Njihova obraba zgovorno govori o avtomobilovi preteklosti. Pri preverjanju podvozja je najbolje, da vozilo zapeljemo na most ali kanal in podrobneje preverimo stanje. Po splošnem pregledu se lahko najprej posvetimo točkam, v katerih so vpeti elementi vzmetenja, in pestom. Ti deli ne smejo imeti niti najmanjših sledi poškodb in korozije. Zamenjana vodila so znak, da je bilo vozilo poškodovano. Poleg optičnega pregleda elementov krmilnega mehanizma je treba volanski obroč - kolesa morajo biti trdno na tleh - nekajkrat zasukati v obe smeri in tako preveriti, ali so elementi med seboj trdno povezani. Če ima volan servoojačevalnik, je treba pred preizkusom zagnati motor. Servoojačevalnik ne sme puščati olja.

Tovrstna preverjanja so pri večini nakupov rabljenih vozil težko izvedljiva. Že odstranitev koles, kar nam omogoča pregled zavornih kolutov, je včasih precej zamudno opravilo. Vendar je nasprotovanje prodajalca slehernemu tovrstnemu postopku že dovolj jasno opozorilo, da z avtomobilom ni vse tako, kot bi moralo biti. Pri nekoliko odprtih platiščih lahko že s prstom preverimo površino zavornih kolutov. Učinkovitost zavornega sistema in dodatka ABS moramo preveriti tudi v vožnji. Pomembno je, da zavorna stopalka ne popusti, ko stopimo nanjo. Ob zaviranju mora biti zanesljivo trda.

Pnevmatike spadajo med najnazornejše pokazatelje stanja podvozja in načina uporabe avtomobila. Njihova neenakomerna obraba namreč napoveduje nepravilno nastavitev koles ali celo zamik vodil in karoserije. Večja obraba zunanjih delov in temnejša barva pnevmatik globoko na straneh sta znaka, da je dosedanji lastnik Ijubitelj športne vožnje. Obraba pnevmatik, do česar pride zaradi vožnje ob nepravilnem pritisku zraka, pa je znak, da lastnik ni najbolj vesten in je vzdrževal vozilo dokaj površno. Včasih marsikaj pove oziroma pokaže tudi rezervna pnevmatika.

Med enostavnejše preizkuse učinkovitosti podvozja spada tudi preizkus delovanja vzmeti in blažilnikov. Te lahko preizkusimo že tako, da se naslonimo na dele karoserije nad kolesi. Če se vozilo hitro povrne v izhodiščni položaj, ko se odmaknemo, je to že dober znak. Odklon in vrnitev v izhodiščni položaj morata biti enaka pri vseh štirih kolesih. Učinkovitost blažilnikov je mogoče nekoliko bolje preveriti med vožnjo. Preveliko nihanje vozila ob vožnji po neravninah ter ostri udarci ob vožnji po grbinah in luknjah ne pomenijo nič dobrega. Tudi življenjska doba blažilcev ni večna. Njihovega brezhibnega delovanja je konec po približno 80.000 prevoženih kilometrih. Če pa je bil avtomobil velikokrat vožen po slabih cestah, je življenjska doba blažilcev znatno krajša.

Zgovorna notranjost

Pri nakupu rabljenega avtomobila lahko prodajalec prelisiči kupca z razmeroma enostavnim zasukom števca prevoženih kilometrov nazaj. Zamenjava pnevmatik in še nekateri drugi kozmetični popravki so finančno opravičljivi, obsežnejša prenova notranjosti pa ne. Zato so obraba sedežev, stopalk, volanskega obroča in še drugih delov, ki so bolj ali manj v nenehnem stiku z voznikom in potniki, zelo zgovorni dokazi o resničneni številu prevoženih kilometrih. Vdrt voznikov sedež priča, da ima vozilo za seboj več kot 100.000 kilometrov. Tudi robovi sedežev so pri daljši uporabi dosti bolj obrabljeni kot drugi deli. Prevleka dna notranjosti, stikala, elektromotorji za vodenje stekel in prestavna ročica se prav tako ne morejo upirati daljši uporabi. Predvsem del prevleke pod stopalkama za plin in zavoro, kjer se voznik upira s peto, je pri večjemu številu prevoženih kilometrih močno obrabljen. Zato kupec nikakor ne sme pozabiti na preproge. Treba jih je dvigniti in pogledati, kaj skrivajo.

Večjo vrednost imajo avtomobili, ki so bili garažirani. Obvarovani so bili pred negativnimi vremenskimi vplivi. Z loščenjem kovinskih delov zunanjosti pa je mogoče doseči, da izgledajo, kot bi bili garažirani. Toda negativnim vplivom se razmeroma neuspešno upirajo gumijasti deli zunanjosti, predvsem brisalci in gume, ki tesnijo šipe.Ti postanejo najprej manj elastični,pri daljši izpostavljenosti atmosferskim vplivom pa preperijo in popokajo.

Brezhibno morajo delovati tudi vsi merilniki in prezračevalni sistem. Šumenje ventilatorja in neprijetne vonjave dajo vedeti, da lastnik ni prav dosledno vzdrževal avtomobila. Staranje armaturne plošče pospešujejo sončni žarki. Dokaj ohranjen avtomobil nikakor ne sme voznika in potnike med potjo razveseljevati s simfonijo zloveščih »čričkov«.

Elektronika in dodatna oprema

V sodobnih avtomobilih je čedalje več elektronike.Ta skrbi za vžig, pripravo gorljive mešanice, nadzira izpušne pline in bdi nad delovanjem vsega motorja. Čedalje bolj dovršene klimatske naprave, zavorni dodatek ABS, sistemi proti zdrsu gnanih koles, nastavljiva vzmetenja in še marsikaj deluje samo ob izdatni podpori tiskanih vezij in čipov. Ker vsi ti sistemi nimajo vrtljivih mehanskih delov, bi morali vsaj načeloma vedno brezhibno delovati. Vendar ni tako. Če so za elektroniko značilne tako imenovane otroške bolezni in je treba nekatere precej zapletene in drage sisteme zamenjati na začetku uporabe, torej takrat, ko za avtomobil še velja jamstvo, to pomeni, da dobi kupec rabljenega avtomobila preizkušen izdelek. Negativna plat elektronike v avtomobilih je tudi ta, da ob nepravilnem delovanju zelo težko ugotovijo, za katero okvaro gre. Diagnoza in odkrivanje napak sta raogoča le s tako imenovanimi testerji. Tudi ko izkušenemu serviserju uspe odkriti napako, je večinoma edina rešitev zamenjava vsega vezja, ki se v avtomobilskem žargonu imenuje računalnik.

Ob nakupu dražjega in sodobno zasnovanega avtomobila je zato skoraj neizogiben obisk pooblaščenega serviserja. Samo priključitev na preizkuševalne naprave bo morda odkrila nepravilnosti v delovanju. Toda okvare na elektroniki praviloma udarijo kot strela z jasnega. Med preizkusno vožnjo je zato treba še posebej pozorno spremljati prižiganje (čeprav kratkotrajno) posameznih opozorilnih lučk. Tudi motnje pri delovanju drugih elektronskih sistemov, kot sta na primer potovalni računalnik ali klimatska naprava, napovedujejo ogroženost vseh lovrstnih sistemov v avtomobilu. Večkrat je namreč vzrok okvare vlaga. Če se ji je uspelo prebiti do nekaterih, za delovanje motorja manj pomembnih sistemov, se bo njen uničevalni pohod verjetno nadaljeval tudi na druge, za vlago občutljive sisteme. Kot rečeno, si je ob nakupu dražjih rabljenih avtomobilov treba vzeti čas. Če je poraba goriva prevelika in če se motor s težavo zavrti v višje vrtljaje, to pomeni, da nekateri elementi, kot so sonda lambda, svečke in drugi, ne delujejo tako, kot bi morali. Ta opozorila so zelo resna. Marsikdo se namreč odloči za prodajo avtomobila, ko se ta začne muhasto obnašati.

Pri nakupu rabljenega vozila, ki je bogato opremljeno, marsikdaj pridobi kupec. Odločilni so namreč letnik izdelave in število prevoženih kilometrov. Pri dodatni opremi je pomembno tudi to, ali je vgrajena tovarniško ali naknadno. Predvsem pri klimatskih napravah je naknadna vgradnja zelo zahtevna. Nestrokovno opravljeno delo lahko povzroči nepopravljivo škodo. Tudi različne audionaprave (in vžig avtomobila) lahko ob nestrokovni vstavitvi pomenijo nevarnost za resne okvare električne napeljave. Dodatna oprema v mnogočem odseva način vožnje dotedanjega lastnika. Predvsem za zunanje dodatke velja, da moramo imeti pri njihovi izbiri vsaj kanček dobrega okusa. Elementi, ki naj bi dali avtomobilu športni značaj, ponavadi vsekakor odkrivajo, da ima dosedanji lastnik težko desno nogo.

Seveda je nakup rabljenega vozila neizbežno povezan z dobršno mero sreče. Vendar se nanjo ne gre zanašati. Res je tudi, da je trgovanje svojevrstna umetnost. Pri tem so nam nekdanje balkanske izkušnje le v pomoč. Ni vse zlato, kar se sveti, vendar je marsikaj mogoče pozlatiti in s tem prekriti pravo vrednost. Pri nakupu avtomobila iz druge roke se ne kaže prepuščati čustvom in tako za vsako ceno odšteti denar za rabljeno pločevino. Pomisliti je treba, da se moramo z avtomobilom predvsem voziti, ne pa obiskovati servisne delavnice. Prav tako se kupec najverjetneje kmalu prelevi v prodajalca. Takrat se nam lahko zgodi, da bo na drugi strani nekdo, ki je pri nakupu rabljenega vozila mnogo pozornejši. Takrat vas bo nepazljivost ob nakupu drago stala. Vendar pri vseh stvareh žal ne obstajajo univerzalni nasveti.

Vir: DELO, priloga "Na kolesih", 23. marca 1996

nazaj na nasvete

	Previdnost ni odveč!

Idejna zasnova, izvedba, oblikovanje, besedila, nasveti: gerchy
Fotografije: gerchy, BMW Press, internet ...

Produkcija:

Gostovanje: Simetric